Pitje čaja je tradicija, katere začetki segajo že v leto okoli 3000 pr. n. št.
Legenda pravi, da je kitajski cesar Shennong ugotovil, da se je okus tople vode v njegovi skodelici precej izboljšal, ko je vanj padel posušen list. Od takrat se je pitje čaja razširilo po vsem svetu, ravno tako pa so se razvijali in izboljševali recepti za pridobivanje in pripravo čaja.
Pri nas kultura pitja čaja ni ravno najbolj razvita, še manj pa tradicionalna. Pije se kadarkoli in s komerkoli, ponavadi dodamo mleko, sladkor in cimet, in to je to. Zato ti bomo v nadaljevanju predstavili države, kjer imajo najbolj zanimive tradicije pitja čaja. Najbrž te bodo kakšne od njih precej presenetile.
1. Maroko
Nekaj metinih listov, listi zelenega čaja in velikodušna porcija sladkorja je „Touareg“ čaj in je običajna mešanica v tej severnoafriški državi. Nalijejo ga v ozek, krhek kozarec, vsakemu gostu trikrat. Pravijo, se okus vsakič rahlo spremeni. Obstaja celo pregovor v zvezi s pitjem čaja, ki pravi: “Prvi kozarec je nežen kot življenje, drugi je močen kot ljubezen, tretji pa grenek kot smrt.” Zavrnitev katerega koli od teh treh kozarcev se šteje kot nevljudna
2. Tibet
Pozabi na mleko ali limono. Kaj pa če bi tvojemu čaju npr. raje dodal slano maslo? „Po Cha“, tradicionalni čaj Tibeta, je Pemagul črni čaj, ki vre ure in ure. Ko je zavret, dodajo mleko, sol in jakovo maslo ter še enkrat prevrejo. Pravijo, da je ta mešanica, ki je po strukturi podobna juhi, prava tolažba za sicer visokogorsko in hladno podnebje.
3. Indija
Indija je velika proizvajalka in potrošnica čaja. Najbolj je znana po svojih „chai“ mešanicah, kjer mešajo liste črnega čaja z začimbami, kot so cimet, ingver, muškatni orešček, klinčki, kardamom in poper. Čeprav se regionalni recepti razlikujejo, je ta pikantni čaj bistvo vsakodnevnega življenja, kupiti ga je možno skoraj v vsaki ulici. Prodajalci, ki se imenujejo „Chai Wallahs“ tradicionalno prodajajo svoje pivo v majhnih trajnostnih glinastih skodelicah, ki so izdelane iz lokalne zemlje. Nekateri ljudje menijo, da je ravno prah teh glinenih skodelic ključna sestavina za pristni okus njihovega čaja.
4. Argentina
„Yerba Mate“ je zeliščni čaj, imenovan “pijača bogov,” in je središče argentinskega življenja. Pripravljen je v majhnem loncu ali posušeni „kalabaza“ buči, iz katere ga pijejo preko posebne slamice, imenovano „bombilo“. V lonec nenehno dodajajo vročo vodo, tako da vsi na srečanju pridejo na vrsto in se na ta način družijo. Zavrniti čaj, ko si na vrsti, bi bilo skrajno žaljivo. Tradicionalno je Yerba Mate postrežen brez sladila, vendar mlajše generacije dodajajo tudi sladkor ali med.
5. Rusija
Čajna tradicija v Rusiji sega v čase pomanjkanja hrane in pijače. Iz čaja so lahko potegnili največ, kar se da. Iz teh časov izhaja „Zaharka“, čajni koncentrat, ki so ga kuhali v majhni kovinski posodi, imenovani samovar. V samovarju se v velikih količinah vari zelo močan (običajno črni) čaj. Vendar si niti pod razno ne smeš naliti cele skodelice – zgolj za 2 prsta, nato pa zaliješ z vrelo vodo. Rusi ga običajno pijejo brez dodatkov, vendar bodo gostom ponudili mleko, sladkor in prigrizke. Postrežba Zaharke brez piškotkov, krekerjev ali drugih prigrizkov se šteje za izjemno nesramno.
6. Kitajska
Tradicionalni kitajski obred pitja čaja, „Gongfu“ je izjemno natančen postopek, kjer je pomembno celo, kako so poslikane skodelice. Obred vključuje tudi čajnik, cedilo, spone, čajne brisače, pladenj za kuhanje in “skodelice za vonjanje”, ki se uporabljajo izključno za vonjanje in ne pitje čaja.
Goste povabijo, da pred kuhanje povohajo liste. To je samo prvi od mnogih korakov, skupaj s segrevanjem skodelic z vodo prvega kuhanega čaja. Drugi je pitje, kjer je pomembno, kako so postavljene skodelice pri nalivanju. Idealno je, da so skodelice v krogu, naliva pa se visoko od zgoraj, neprekinjeno okoli in okoli, dokler niso vse skodelice polne. Pričakuje se, da bodo gostje zibali skodelico in krožniček, ko spijejo pa naj bi še naprej uživali v aromi.
7. Tajska
Ko se je kitajska državljanska vojna leta 1949 končevala, so begunci pobegnili na Tajsko in s sabo prinesli nekaj elementov kitajske kulture, vključno z bogato tradicijo pitja čaja. Toda tajska čajna kultura je postala edinstvena s pridelavo izrazito oranžnega tajskega ledenega čaja ali „Cha Yen“. Ta je mešanica Cejlon ali Assam čaja z dodatki sladkorja, kondenziranega mleka in začimb, kot so janeževa zvezda, tamarin in oranžno cvetje, postrežen z ledom v visokem steklenem kozarcu. Čaj je precej sladek in pikanten, vendar neverjetno osvežilen v vročih poletnih dneh.
8. Tajvan
Sodobna inovacija na podlagi kitajske tradicije je tajvanski čaj iz mehurčkov. Visoko kaloričen z osnovo iz ledenega čaja (običajno črni, zeleni, jasmin ali oolong čaj) z mlekom v prahu in sladkim sirupom. Mehurčki, zaradi katerih nosi svoje ime, so pravzaprav majhne kroglice tapioke, škrobnega belega zrnja. Čaj iz mehurčkov je relativno mlad in je nastalo po naključju šele leta 1988, ko je enemu od razvijalcev ponesreči padla kroglica tapioke iz jogurta v čaj. Kmalu je čajnica prodala svoje naključno iznajdbo in danes je ta čaj fenomen po celem svetu.
10. Japonska
Tako kot Kitajska ima tudi ta otoški narod zelo natančno določene čajne obrede, npr. „Chanoyu“, „Sado“, ali „Ocha“. Te slovesnosti vključujejo vse od priprave doma, kako so gostje povabljeni, vrstni red, po katerem se pripomočki prinesejo v sobo, čiščenje in segrevanje teh pripomočkov, kuhanje čaja in čiščenje. Podrobnosti se razlikujejo glede na čas dneva in sezono, vendar je skoraj vedno prisoten zeleni čaj matcha. Čaj je postrežen s sladkarijami, da omili grenak okus.
11. Pakistan
Kot element kašmirske kulture je „Noon Chai“ posebna mešanica čaja, ki vključuje mešanico pistacij, mandljev, soli, mleka in začimb, kot so kardamom, cimet in janeževa zvezda. Čaj boš zaradi značilne roza barve takoj prepoznal. Postrežen je ob posebnih priložnostih, običajno z lokalnim sladkim pecivom. Bolj pogosto uživajo „Doodh Pati“ ali mlečni čaj, ki ne vsebuje vode.
12. Združeno kraljestvo
Čaj so spoznali v Angliji že v 17. stoletju, vendar so potrebovali skoraj 200 let, da je postal del njihove tradicije. Leta 1840 je bil običajen čas za kosilo ob 12. uri, za večerjo pa ob 20. uri. Anna, sedma Bedfordska vojvodinja je tako prosila svoje osebje, naj okoli 16. ure pripravijo nekakšen mini obrok, ki bi vključeval čaj in prigrizke. Njen ideja je navdihnila še ostale in se hitro spremenila v tradicijo. Danes je čaj pomemben element britanske identitete in vsakodnevnega življenja.
13. Nova Zelandija
V začetku 19. stoletja naj bi britanski misionarji prvič skuhali čaj domačinom, do konca stoletja pa je čaj nadomestil pivo kot pijačo izbire za zajtrk. Vzpon čajnih vrtov v tem času je spodbujal pitje čaja na družbenih dogodkih. Navdihnjen z britanskimi koreninami je “popoldanski čaj” postal tradicija, Nova Zelandija pa je razvila svoj obred pitja čaja, ki vključuje elegantno postrežbo s slastnimi kanapeji in sladkimi dobrotami.
14. Iran
Iranci so čaj sicer spoznali že v 15. stoletju, ko je do njih prišel preko trgovske svilene poti, a so šele v 20. stoletju začeli pridelovati lastni črni čaj, ki je danes pomemben del družabnega življenja. Čaj običajno postrežejo na srebrnem pladnju, skupaj s sladico „nabat“. Čaj je tako pomemben del iranske kulture, da je čajnik pravzaprav vedno poln. Namesto da bi sladkor raztopili v čaju, ga dajo med sprednje zobe in skozi kocko počasi sesajo močan čaj.